»ČLOVEK, V KATEREM JE GOZD ŠUMEL«
Filatelistična izdaja ob 120.obletnici rojstva Blaža Mavrela zajema osebno znamko, dvojni priložnostni poštni žig, dotisk na kuverti in dve varianti maksimum kart je delo arhitekta in našega člana Boruta Bončine.
Celotno izdajo so podprli:
Koroška osrednja knjižnica dr.Franca Sušnika, Občini Ravne na Koroškem in Prevalje ter Krajevni skupnosti Strojna in Šentanel.
Zanimivost izdaje je dvojni priložnostni poštni žig, ki bo v uporabi od 2.2.2016 na poštah 2390 Ravne na Koroškem in 2391 Prevalje.
Nepoln teden pred slovenskim kulturnim praznikom, slovensko posebnostjo v danes zbanaliziranem in znormiranem svetu, obhajamo 2. februarja 2016 sto dvajset letnico rojstva koroškega pesnika Blaža Mavrela – Pvožla, rojenega l. 1896 v Gradišču pri Libeličah v mnogoštevilčni družini. Le-ta se je do leta 1908 preselila v Grablje/Grablach, ter se vrnila v Gradišče, sprva na Strávjekovo, kasneje pa na Branáče. Mavrell je prvo svetovno vojno preživel na koroški fronti, kjer je bil dvakrat ranjen. Po demobilizaciji je do l. 1930 živel na Strávjekovem, od tam pa se je preselil v bajto na Stontno v Strojni, kjer je prvih enajst let bival sam, kasneje pa s sestro Klaro, Bil je bajtar, samotar in »koroški Krjavel«, ki se je naučil brati iz Mohorjevih knjig, si sposojal knjige v strojanskem župnišču, pozneje pa preko Šentanela in Prevalj zahajal z nahrbtnikom v Študijsko knjižnico na Ravnah. »Ožigosan« je z oznako »bukóvnika«, kot posebnosti koroške identitete in označuje ljudi, ki so vse od protestantizma do konca 19. stoletja s svojimi deli nadomestili pomanjkanje tiskane besede in bili pomembni pričevalci časa in prostora. Pa vendar je Mavrel, ki so ga po hribih poznali pod imenom Pvožl, ob lojenkah in petrolejkah prebiral lepo slovensko besedo in ob zapisovanju v svoj zvezek nadaljeval izročilo koroškega bukóvništva. Sprva je zapisoval ljudske šege in navade, kasneje pa pisal prigodne, slavilne, razpoloženjske, ljubezenske, hudomušne in domoljubne pesmi, ki jih je objavljal v številnih revijah in tudi lastnih knjižicah. Pa vendar je Pvožl bil veliko več kot le-to…pravzaprav vsega po malem in po potrebi: samorastni pesmar in pesnik, prevajalec in narodopisec, kritik, dramatik, kronist, vzgojitelj… poenostavljeno… LJUDSKI KULTURNIK. Skozi čas se vse spreminja… zapisi pa ostajajo… v raznorodnih oblikah in vsepovsod… kot kapljice/kapsule časa…zgodbe olesenijo, okamnijo ali pa preprosto izparijo..
In kaj je ostalo za Blažem Mavrelom? »Stontna«, skromna bajtlarija, a hkrati njegova srčna domačija, zastrta v strojanskih lesovih, je tako prezidana in »razsuta«, da jo prepozna le vešče oko… Četvero drobnih knjižic poezije in poustvarjenega domoznanstva, ki so manjše od potnega lista.. Spominska dokumentacija v obliki fotografij, filmov in rokopisov, vrstno zloženih v podzemnih arhivih domoznanstva…
Kaj ostane za človekom, ki je veroval vase, ljubil svoj narod in svoje ljudi? Kako se v bodočnost/našo sedanjost zapiše človek, ki je svoje življenje živel dobesedno iz dela svojih rok…jedel kruh, katerega žito je sam sejal, žel in mlel ter pekel… prejedal repico, ki jo je sam zasadil, okopaval in izkopal…pil mleko krav, ki jih je pasel po zelenini bajtlarski in jih v temni jutranji uri in po večerni zarji pomolzel…?
Kako presojati osebo, ki prereka študente in profesorje o knjigah in pisateljih…kupuje knjige in bere vrhunsko literaturo, hkrati pa je skoraj brez formalne šolske izobrazbe…ki je nosil pisalo in papir vedno s sabo in v bukve zapisovali svoje pesmi ali igre, tuje pa prepisoval in jih prerejal in dopolnjeval, izboljševal…?
Greta Jukič je Pvožlovo nrav opisala kot razpetost med izredno življenjsko resnobo in občutljivostjo za ljudske odnose, ki jo je kvasilo rahlo moralno razočaranje nad človeškim dejanjem in nehanjem in kjer je občutek prikrajšanosti za osebno in življenjsko srečo zastavil z umikom v samotarstvo….V samotarstvu pa se je razvijala želja po uveljavljanju na duhovnem področju ob občutenem narodnostno čustvovanje s priokusom trpkosti in malce konservativne miselnosti brez primesi nazadnjaštva, ki jo je iskrila misel na smrt s tolažbo počitka ter na posmrtnost s tolažbo plačila.
Starosta in zaslužnik koroškega intelekta, dr. Franc Sušnik, je Pvožla izbrano označil kot tistega izmed vrstnih koroških bukóvnikov, nešolanih ljubimcev muz, na ljudske strune ubranih, ljubiteljev čudeža črk, pisanja in prepisovanja, ki je najviše merili do hrama učenosti.
A dandanes, ko si že skoraj vsakdo zapisuje sleherno muho in živ-žav svojega vsakdana zapisuje/zarisuej/obelodanja na najrazličnejših spletnih portalih in nas množica informacij zaliva kot utrgan oblak, so le redki izbrani, da se o njih izdelujejo študije, prirejajo proslave in izdajajo knjige. Pvožlovo življenjsko udejanjenje je doživelo svoj zbor/ povezavo ustvarjenega, doživetega in videnega/ zabeleženega v letu 2015 v zborniku čezmejnega projekta »REG-KULT_Žive vezi« v obsežni in oblikovno bogati knjigi »Blaž Mavrel-koroški bukóvnik sredi gozdnih samot«.
Rojstnemu dnevu v čast in knjigi v poklon sta pri izdaji filatelističnega poklona Pvožlu ob tvorni pomoči Koroške osrednje knjižnice ter Koroškega filatelističnega društva svoje moči in vire združili občini Prevalje in Ravne na Koroškem. Sklop je delo arhitekta Boruta Bončina in je oblikovno vezan na variacije na foto-portrete Blaža Mavrela, ki se je s knjigo v roki, značilnim klobukom/klafeto na glavi ter skrivnostnim nasmehom neizbrisno zapisal v zgodovinski vizualni spomin ožje in širše laične in strokovne javnosti. Vsebinsko je sklop sestavljen iz dveh priložnostnih poštnih žigov (2. 2. 2016_2390 Ravne na Koroškem in 2. 2. 2016_2391 Prevalje), dotiska na filatelistično kuverto (KFD 136/2016), razglednice/maksimum karte (KFD 137/2016) ter priložnostne osebne poštne znamka (nominala »A«, pokončna lega, zelena obroba).
V ponedeljek, 1. februarja 2016, ob 18. uri, dan pred uporabo priložnostnega filatelističnega sklopa pa bo v prostorih galerije Koroške osrednje knjižnice Dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem odprtje priložnostne interdisciplinarne razstave, kjer bo v obličnosti simbolne Stontne/Povžlovega lastnega doma predstavljen filatelističen sklop, faksimila arhitekturnega posnetka bajte na Stonkni ter Povžlovih rokopisov in raznovrstnih Mavrelovih knjig ter knjig, vezanih na njegovo ustvarjanje.
Letošnje filatelistično zaznamovanje njegovega rojstva ni prvo tovrstno filatelistično dejanje – prvenec je bil izdan v letu 1996 ob 100-letnici Mavrelovega rojstva in njegov avtor je bil Jože Keber (izdaja KFD30/1996).
Z letošnjim dvojnim poštnim žigom, prvim uradnim tovrstnim sodelovanjem na Koroškem, se nadgrajuje sodelovanje Šentanela in Strojne, Prevalj in Raven in morebiti pa v prihodnjih letih doživimo še spominsko znamenje na Stonkni in označeno krožno pešaško in kolesarsko »Mavrelovo« pot ob od Koroške osrednje knjižnice do Stontne tako preko Šentanela kot preko Reka Grabna?
zapisal: Borut Bončina
OBJAVA – PREVALJE
OBJAVA – RAVNE NA KOROŠKEM
