Category: Neuvrščeni

Nastopilo je novo leto 2021 in tako si posamezniki na začetku leta zadajo različne naloge, zahteve, ki se jih bodo držali v novem letu.

Pri naši filateliji pa je to lahko začetek priprave nove zbirke, nadgradnja obstoječe ali kar začetek nove…

Lep prispevek, ki ga je na spletu objavil g. Primož Čebulj iz FD Lovrenc Košir govori o Slovencih na tujih znamkah, ki spada v t.i. zbirko SLOVENIKA je lahko ena ideja za povečanje oz. razširitev zbiranja.

Malo pred Božičem, točneje 23.12.2020 nas je zapustil naš dolgoletni član, Filip Merkač. Njegovo članstvo v našem klubu se je nepreklicno izteklo in pustil je globok pečat. Spomin nanj bo v našem društvu živel naprej. Bil je član društva več kot 50 let in je s svojim dolgoletnim delovanjem v organih društva  veliko pomagal pri ohranjanju društvenih aktivnosti.

Filip Merkač – Lipi

V težkih 80-tih letih, točneje od 1984 do 1987 je prevzel tudi vodenje društva. Kot predsednik je poskrbel, da dejavnost takrat ni zamrla.

Obkrožen z ostalimi predsedniki društva.

S filatelijo je »okužil« mnoge mlajše člane, jih usmerjal pri prevzemanju pomembnih funkcij v društvu in se veselil, ko je društvu doživelo razcvet pod njegovim tihim mentorstvom.

Njegove zbirke so bile razstavljane že v obdobju, ko se je pri nas tematska filatelija šele uveljavljala. V tistih časih, ko je bila za nas Ljubljana prometno še neizmerno daleč, je že bil pobudnik za ogled razstav.  Kot zanesljiv šofer je zapeljal člane društva celo do Prage na razstavo. Z veseljem je še v letih od 2015 do 2017 razstavljal svojo zbirko bratov Kuhar in Kotelj na Kuharjevih dnevih in nam ponosno predstavil prav vsak eksponat v zbirki. Nenazadnje se je spoprijateljil tudi z osebnimi znamkami in bil pobudnik dveh znamk, Solzic in Ivana Kuharja.

Prejem ene izmed zahval na Kuharjevih dnevih

Za svojo delo je prejel tudi Zahvalo Filatelistične zveze Slovenije za pomemben prispevek v filateliji. Prejel je tudi več zahval društva ob različnih priložnostih, zadnjo v letu 2019 ob praznovanju 70-letnice delovanja KFD.

V krogu svojih kolegov iz “domačega” Koroškega filatelističnega društva – ob 70. letnici KFD

Ob izgubi našega člana izrekam družini globoko in iskreno sožalje.

Jože Keber – Predsednik Koroškega filatelističnega društva

Tradicionalna božična izdaja našega društva se nadaljuje že od leta 1999 in tako bo 24.12.2020 na pošti 2394 Kotlje v uporabi priložnostni poštni žig.Dotisk na kuverti pa je nastal v sodelovanju z Koroškimi klekljaricami – avtorica čipke na slikovni podlagi je Terezija Kordež.

KFD 228/2020 – 24.12.2020 – 2394 KOTLJE

Obveščamo vas, da letos, zaradi zaščite javnega zdravja in zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2, ne bo vsakoletne proslave dneva Rudolfa Maistra (23. 11.) in tradicionalnega jesenskega pohoda po Malgajevi poti. Namesto tega vas vabimo, da letošnji državni praznik, seveda v skladu z navodili NIJZ, počastite s samostojnim sprehodom/pohodom po Malgajevi poti, z obiskom spomenika Franja Malgaja na Dobrijah in/ali spominske plošče Andreju Osetu  (Tolsti vrh pri R. n. K. 2, 2390 Ravne na Koroškem). Predlagamo, da na mestih spomina posnemite svoj sebek/selfi in ga objavite na lastni FB strani in/ali pa ga pošljite na e-naslov: info@kfd.si.

Koroško filatelistično društvo (KFD, www.kfd.si) je, v sodelovanju s Koroškim domoljubnim društvom Franjo Malgaj in Občino Ravne na Koroškem, v počastitev slovenskega državnega praznika, dneva Rudolfa Maistra in 135-letnice rojstva Andreja Oseta, za Koroško zaslužnega moža, pripravilo priložnostni poštni žig, ki bo, poleg rednih poštni žigov, v ponedeljek, 23. novembra 2020, v uporabi na pošti 2390 Ravne na Koroškem. Poleg priložnostnega poštnega žiga je KFD pripravilo še ilustrirano dopisnico. Sklop, ki ga v prostorih pošte 2390 Ravne na Koroškem zaokrožuje priložnostna filatelistična razstava (Jože Keber, KFD), je oblikoval arh. Borut Bončina.

Podrobnosti o sami izdaji si lahko preberete na povezavi — KLIKNI —

Naznanilo za medije —- KLIKNI —-

Pred 135. leti, 12. novembra 1885, se je Hruševcu št. 14 (pri Šentjurju) na domačiji po domače Goriški rodil Andrej Oset, narodni buditelj, gospodarski in kulturni delavec, za Koroško zaslužni mož. Že v domačem Šentjurju se je odlikoval kot zaveden narodni, gospodarski in kulturni delavec. S Franom Ferležem je ustanovil Zvezo slovenske napredne mladine, skupaj z očetom Dušana Kvedra pa je v letih od 1900 do 1908 ustanovil v dotedaj nemškutarskem trgu slovensko tamburaško društvo, čitalnico, knjižnico Sokola in mlekarno ter spremenil Šentjur v zaveden slovenski kraj. 

Miroslav Osojnik je o podjetniku Andreju Osetu  objavil (v Ravenških razgledih in Maistrovem glasilu) sledeči zapis: »Andrej Oset je na Koroško prišel leta 1908 in se na Tolstem vrhu takoj izkazal kot uspešen gospodarstvenik. Z Benom Kotnikom sta ustanovila živinorejsko in pašniško zadrugo, čebelarsko in sadjarsko društvo, v občini Tolsti vrh pa je vpeljal slovensko uradovanje. Pred leti se je naša dolina ponašala še z enim znanim izvirom kisle vode. To je bila daleč naokoli znana »Tolstovrška slatina«. V tisku so že pred 1. svetovno vojno o njej redno izhajale reklame. Slatino so za Tolstovrško najbrž krstili zato, ker je izvirala pod Tolstim vrhom. V tistem času je bila edina slovenska kisla voda, saj so »Hotuljsko slatino« in »Preblausko slatino« v Labotski dolini tržili nemški podjetniki. Tudi druge slatine v takratni Avstro-Ogrski so bile v nemški lasti. Domačini so kislo vodo že pred tem hodili natakat k studencu ob desnem bregu reke Meže blizu Podklanca, ta izvir pa ni bil nikoli tržno izkoriščen. Nemški lastniki so pri Kumru postavili poslopje z gostilno in majhnim letoviščem. Tudi prebivalcem Guštanja in Thurnovim jeklarniškim delavcem je bil vrelec Tolstovrške slatine ljuba izletniška točka, ker ni bil preveč oddaljen od fužinarskega kraja. Do 1910 je bil izvir še v nemških rokah, zato so ga tržili kot »Fettengupfer-Quelle«. Julija 1910 so vrelec prodali slovenskemu konzorciju, ki je vrelec na novo izkopal in tako dosegel močnejši pritok slatine. Lastniki so z zgrajenim betonskim zidom preprečili tudi to, da bi ob večjih nalivih slatino zalili deževnica ali Meža. Slovenski konzorcij je razširil še gostilno in pridobil več sob za izletnike. Za oskrbnika je nastavil Andreja Oseta, prijatelja in rojaka junaka Franja Malgaja. Oset se je hitro prilagodil novim razmeram, dejavno zaživel na Tolstem vrhu in se 10. februarja 1912 poročil z Marijo Urbanc, veleposestnikovo hčerko iz Lehna pri Ribnici na Pohorju (Domoljub 1912: 127). Sam poznanstvo z Malgajem opisuje tako: »Ko sem l. 1910 prevzel službo oskrbnika pri podjetju Tolstovrške slatine, me je dijak Franjo Malgaj večkrat obiskal in se zanimal za narodnostne razmere koroških Slovencev. Bila sva tudi stalno v pismenih zvezah. Med prvo svetovno vojno je ob priložnosti, ko je bil na dopustu, prišel k meni na Tolsti vrh pri Ravnah in z velikim veseljem pripovedoval, da bo Avstrija vojno izgubila ter da bodo podjarmljeni slovanski narodi dobili svoje pravice in samostojnost.« (Oset 1954: 17). Podjetni Oset je leta 1919 od konzorcija odkupil Tolstovrško slatino ter poleg gostilne in letovišča uredil še trgovino z mešanim blagom, poštno zbiralnico, zalogo piva in trgovino z deželnimi poljedelskimi pridelki (Koroški fužinar 1958: 46-47). Oset je leta 1914, pred 1. svetovno vojno, po Evropi razposlal kar 28 vagonov vode, kar je bil za tako majhno podjetje izjemen rezultat. Izdal je tudi tri lepe razglednice svoje Tolstovrške slatine (glej rubriko Stare razglednice Tolstovrške slatine!), na katerih so slovenski napisi, kar za tisti čas ni bilo povsem samoumevno. Maja 1919 so »volkswehrovci« z granatami poškodovali zajetje, da bi se maščevali lastniku Osetu, ki je bil takrat predsednik Narodnega sveta za Mežiško dolino. Z osvoboditvijo Mežiške doline so bile vse slatine v slovenskih rokah, zato Tolstovrškega vrelca niso več popravljali, saj naj bi dajal premalo slatine, da bi se povrnili ogromni stroški za njegovo obnovo.«

!), na katerih so slovenski napisi, kar za tisti čas ni bilo povsem samoumevno. Maja 1919 so »volkswehrovci« z granatami poškodovali zajetje, da bi se maščevali lastniku Osetu, ki je bil takrat predsednik Narodnega sveta za Mežiško dolino. Z osvoboditvijo Mežiške doline so bile vse slatine v slovenskih rokah, zato Tolstovrškega vrelca niso več popravljali, saj naj bi dajal premalo slatine, da bi se povrnili ogromni stroški za njegovo obnovo.«

Fotografija: Skupinski portret članov Narodnega sveta za Mežiško dolino, 1928 (Hrani KOK Ravne na Koroškem), Andrej Oset v sredini (s sliko Franja Malgaja v levi roki)
— zapisal arh. Borut Bončina, član KFD —

Bliža se 15.11., ko je potrebno jeklene konjičke obuti v zimske gume.

Na spodnji sliki imamo eno lepo dopisnico iz Poljske na temo pnevmatik in maximum karto iz Makedonije.

  • Ko pa filatelist začne malo iskati podrobnosti – pa dospe do vprašanja: Kateri proizvajalec proizvede največ avtomobilskih pnevmatik v letu na svetu.
  • Vabljeni k pošiljanju odgovorov na info@kfd.si
  • Pravilni odgovor zapišemo tu spodaj 16.11.
  • Pravilni odgovor bo filatelistično nagrajen.

ODGOVOR:

Največ avtomobilskih pnevmatik na svetu proizvede skupina GOODYEAR, in še zanimivost – največ pnevmatik na igračah pa skupina LEGO.

V današnjem čudnem času epidemije, omejitev in vsega povezanega s to nadlogo smo prišli v društvu do naslednje pobude: “pobrskajte in pripravite kakšen kratek sestavek, članek, informacijo, novičko iz sveta naše filatelije – znamk za objavo na medmrežju…

In tako je priletel v elektronski poštni predal že prvi članek o KONJENIKU.

Konjenik – Italija – izid 1961 – nominalna vrednost 15 lir

Za ogled članka kliknite na povezavo: —- KLIKNI —-

Hvala prvemu, ki je prebil trdi “filatelistični” led in si prislužil manjšo nagrado.

Novo priložnostno poštno znamko, ki bo v teh časih ponesla ime Slovenj Gradca po celem svetu, v imenu Pošte Slovenije in Koroškega filatelističnega društva, simbolično dajemo v promet s podelitvijo spominskih albumov gospodu Tilenu Kluglerju, županu mestne občine Slovenj Gradec, in gospe Andreji Hribernik, direktorici Koroški galeriji likovnih umetnosti.

g.Tilen Klugler – župan MO Slovenj Gradec
ga. Andreja Hribernik,
direktorica KGLU – Koroške galerije likovnih umetnosti
g.Jože Keber
predsednik KFD – Koroškega filatelističnega društva

Kratka izjava in zahvala ob izidu nove priložnostne znamke —- KLIKNI —-

Zbirka ob priložnostni izdaji znamke —- KLIKNI —-

Obveščamo vas, da sta Mestna občina Slovenj Gradec (MOSG) in Koroško filatelistično društvo (KFD) pripravili, kot dodatek k priložnostnem filatelističnem sklopu Pošte Slovenije ob 75-letnici delovanja OZN (2380 Slovenj Gradec, 24. 10. 2020), maksimum-karto (MK)/razglednico (KFD 226/2020). MK je, v navezavi z motivoma priložnostne poštne znamke in žiga prvega dne Pošte Slovenije (avtor Matjaž Učakar), in z uporabo lastne fotografije oblikoval arh. Borut Bončina. Oba priložnostna poštna sklopa zaokrožuje priložnostna filatelistična razstava (Jože Keber KFD) v prostorih preddverja Koroške galerije likovnih umetnosti – KGLU (Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec), ki bo na ogled do 3. novembra 2020.